|
|
Simptomi avtizma
Avtizem – najbolj skrivnostna razvojna motnja
PESTROST DEFINICIJ AVTIZMA
KENNERJEVA DEFINICIJA (1943)
Bila je ena med prvimi in jo je poimenoval – zgodnji otroški avtizem.
- nesposobnost vzpostavljati odnosa z ljudmi in situacijami od začetka življenja
- odklanjanje, nerganje na poskus da bi otroka dvignili
- motnje govornega razvoja – pri nekaterih se govor sploh ne razvije, pri drugih pa ne služi komunikaciji
- izjemen mehaničen spomin
- ponavljanje besed, vprašanj, zamenjava zaimka
- motnje pri hranjenju – barva, vonj, okus hrane
- pretirani strah pred določenimi zvoki, gibajočimi predmeti, na drugi strani pa obsedenost s tem
- obsesivna želja po istosti - enakosti
- omejenost spontanih aktivnosti, odpor do sprememb
- navezanost na predmete in dober odnos do le teh
- odsotnost očesnega kontakta, indiferentnost do ljudi
- dobri kognitivni potencial
- telesno zdravje
- vsi otroci izhajajo iz višjih slojev
CREAKOVA DEFINICIJA (1961)
- izrazit, trajno moten emocionalni odnos do ljudi
- motnja lastne indentitete do stopnje ki je neprimerna za otrokovo starost
- patološka prezaposlenost z določenimi predmeti ali značilnostmi predmetov
- strah pred spremembami – želja po istosti
- abnormalne perceptualne funkcije (brez vidnega organskega vzroka)
- akutna ekscesivna in navzven nelogična anksiozna stanja
- motnje govora (govor se ne razvije ali pa se lahko ustavi)
- motnje motilitete (stereotipi,hiperkinezije…)
- mentalna retardacija z otočki normalne inteligentnosti
RENDLE – SHORTOVIH štirinajst točk (1971)
V letu 1978 jih je povezala in dopolnila NSAC (National Society for Autistic Children)
- težave pri druženju z vrstniki
- deluje kot gluh otrok
- motorično se zdi normalen (hitri in spretni gibi)
- odklanja učenje
- ne boji se realnih nevarnosti
- svoje potrebe izraža s kretnjami
- neprimerno se smeji ali hihita
- ne mara nežnosti
- značilna je fizična hiperaktivnost
- ne kontaktira s pogledom
- neprimerno drži predmete
- vztraja v nesmiselni in brezciljni igri
- podira predmete
- zamaknjen v svoj svet
Še nekaj definicij:
O'GORMANOVA DEFINICIJA (1976)
Avtor jo je opisal v svoji knjigi – Narava otroškega avtizma
DEFINICIJA MARGARETE MAHLER (1976)
RUTTERJEVE ŠTIRI TOČKE (Rutter, Bartak, Newman, 1971)
NEWSONOVA definicija (1977)
RUTTERJEVA redefinicija (1978)
Več o vseh definicijah in o avtizmu si lahko preberete v strokovni literaturi – AVTIZEM, Branka D. Jurišić
Diagnosticirati avtizem ni lahko, vendar pa je zgodnje ukrepanje najpomembnejše.
Zato moramo biti pozorni še na naslednje simptome:
- otrok se ne odziva na svoje ime
- ne zna postaviti vprašanj ali povedati kaj želi
- zaostaja razvoj govora ali pa se pojavi ponavljanje besed, stavkov
- ne sledi navodilom, včasih se zdi kot bi bil gluh
- ne pomaha z roko
- ne kaže s prstom (lahko pa s celo roko)
- določene veščine osvoji zelo zgodaj, ponekod zaostaja
(nesorazmerni razvoj)
- ne kaže zanimanja za vrstnike, raje se igra sam
- očesnega kontakta ni ali pa je pomanjkljiv (kot bi gledal mimo ali skozi)
- zdi se kot da živi v svojem svetu in drugi zanj ne obstajajo
- je hiperaktiven, ne sodeluje
- pojavlja se agresija ali avtoagresija
- motena higiena spanja
- igrače ne uporablja smiselno in se ne igra
- pretirana navezanost na določene predmete, temo (pogovora), risanko
- ne mara sprememb, vse mora biti po utečenem urniku
- ne prenese določenih zvokov, materjalov
- imajo drugačno motoriko, stereotipi in tantrumi (stanja)
- pomankanje izražanja čustev…
Naši strokovnjaki določajo avtistično motenost po mednarodnih merilih.
Razdeljena so v štiri skupine.
A. Kvalitativno oslabljen razvoj socialnih interakcij
- Odsotnost vživljanja v drugo osebo in usmerjenost vase
- Če ga kaj boli, se udari, pade, ne išče tolažbe
- Ne posnema ali pa zelo slabo
- Se ne vključuje v skupne igre, raje je sam
- Ne sklepa prijateljstev, čeprav si želi (ne razume pravil socialnih interakcij)
B. Kvalitativno oslabljena besedna in nebesedna komunikacija ter imaginacija
- Ni komunikativnega brbljanja, mimike, gest in govora
- Komunikacija je nenavadna, odsotnost pogleda ali zazrtje
- Nesposobnost imaginacije in fantazijske igre
- Motnja govora – tvorba, ritem, intonacija
- Motena vsebina govora, vključeno z eholalijo (ponavlja besede, vprašanja), stereotipizmi (nenavadne kretnje) in neologizmi (čudne, nove besede)
- Nesposobnost začeti pogovor na smiselno temo, monologi zunaj konteksta
C. Ponavljajoče se aktivnosti ter izredno ozki in bizarni interesi
- Stereotipna hoja po prstih, mežikanje, nihanje glave, mahanje z rokami
- Stalne nenavadne preokupacije – vznemirjenje pri spremembah
- Vztrajanje pri lastnih in stalnih dnevnih obredih
- Posebni interesi
D. Začetek v zgodnjem ali srednjem otroštvu
- Motnje v procesiranju informacij
Zanašajte se na svoj instinkt, če sumite da ima vaš otrok razvojno motnjo, obiščite zdravnika – pediatra in poiščite strokovno pomoč, (otroški psiholog, sp. Pedagog, razvojni pedagog,…)
Avtizem je nevrološko-biološka razvojna motnja in simptome lahko omilimo predvsem z zgodnjo in pravilno obravnavo. Za vse to pa je potrebna čimprejšnja diagnoza.
Za postavitev diagnoze mora biti prisotna motnja v socialni interakciji, komunikaciji in pomembno zoženje interesov ter ponavljajoče se, stereotipno vedenje. Ta poseben vedenjski fenotip naj bi bil vsaj delno prisoten do tretjega leta.
Poleg kliničnih kriterijev so v pomoč pri postavitvi diagnoze tudi posebni inštrumenti na osnovi intervjuja in opazovanj. Otrok s sumom na avtizem, naj bi imel opravljene še določene presnovne in genetske preiskave, elekrofiziološke preiskave in slikovne preiskave možganov, je povedala Dr. Marta Macedoni-Lukšič, dr.med.
|
|