° DOMOV ° O DRUŠTVU ° AVTIZEM ° DAN ZDRAVNIKI ° DIETE IN DODATKI ° KONTAKT °          
ZDRAVLJENJE AVTIZMA


Simptomi avtizma

Avtizem – najbolj skrivnostna razvojna motnja

PESTROST DEFINICIJ AVTIZMA

KENNERJEVA DEFINICIJA (1943)

Bila je ena med prvimi in jo je poimenoval – zgodnji otroški avtizem.
  1. nesposobnost vzpostavljati odnosa z ljudmi in situacijami od začetka življenja
  2. odklanjanje, nerganje na poskus da bi otroka dvignili
  3. motnje govornega razvoja – pri nekaterih se govor sploh ne razvije, pri drugih pa ne služi komunikaciji
  4. izjemen mehaničen spomin
  5. ponavljanje besed, vprašanj, zamenjava zaimka
  6. motnje pri hranjenju – barva, vonj, okus hrane
  7. pretirani strah pred določenimi zvoki, gibajočimi predmeti, na drugi strani pa obsedenost s tem
  8. obsesivna želja po istosti - enakosti
  9. omejenost spontanih aktivnosti, odpor do sprememb
  10. navezanost na predmete in dober odnos do le teh
  11. odsotnost očesnega kontakta, indiferentnost do ljudi
  12. dobri kognitivni potencial
  13. telesno zdravje
  14. vsi otroci izhajajo iz višjih slojev

CREAKOVA DEFINICIJA (1961)

  1. izrazit, trajno moten emocionalni odnos do ljudi
  2. motnja lastne indentitete do stopnje ki je neprimerna za otrokovo starost
  3. patološka prezaposlenost z določenimi predmeti ali značilnostmi predmetov
  4. strah pred spremembami – želja po istosti
  5. abnormalne perceptualne funkcije (brez vidnega organskega vzroka)
  6. akutna ekscesivna in navzven nelogična anksiozna stanja
  7. motnje govora (govor se ne razvije ali pa se lahko ustavi)
  8. motnje motilitete (stereotipi,hiperkinezije…)
  9. mentalna retardacija z otočki normalne inteligentnosti

RENDLE – SHORTOVIH štirinajst točk (1971)

V letu 1978 jih je povezala in dopolnila NSAC (National Society for Autistic Children)
  1. težave pri druženju z vrstniki
  2. deluje kot gluh otrok
  3. motorično se zdi normalen (hitri in spretni gibi)
  4. odklanja učenje
  5. ne boji se realnih nevarnosti
  6. svoje potrebe izraža s kretnjami
  7. neprimerno se smeji ali hihita
  8. ne mara nežnosti
  9. značilna je fizična hiperaktivnost
  10. ne kontaktira s pogledom
  11. neprimerno drži predmete
  12. vztraja v nesmiselni in brezciljni igri
  13. podira predmete
  14. zamaknjen v svoj svet
Še nekaj definicij:

O'GORMANOVA DEFINICIJA (1976)

Avtor jo je opisal v svoji knjigi – Narava otroškega avtizma

DEFINICIJA MARGARETE MAHLER (1976)

RUTTERJEVE ŠTIRI TOČKE (Rutter, Bartak, Newman, 1971)

NEWSONOVA definicija (1977)

RUTTERJEVA redefinicija (1978)

Več o vseh definicijah in o avtizmu si lahko preberete v strokovni literaturi – AVTIZEM, Branka D. Jurišić

Diagnosticirati avtizem ni lahko, vendar pa je zgodnje ukrepanje najpomembnejše. Zato moramo biti pozorni še na naslednje simptome:
  1. otrok se ne odziva na svoje ime
  2. ne zna postaviti vprašanj ali povedati kaj želi
  3. zaostaja razvoj govora ali pa se pojavi ponavljanje besed, stavkov
  4. ne sledi navodilom, včasih se zdi kot bi bil gluh
  5. ne pomaha z roko
  6. ne kaže s prstom (lahko pa s celo roko)
  7. določene veščine osvoji zelo zgodaj, ponekod zaostaja (nesorazmerni razvoj)
  8. ne kaže zanimanja za vrstnike, raje se igra sam
  9. očesnega kontakta ni ali pa je pomanjkljiv (kot bi gledal mimo ali skozi)
  10. zdi se kot da živi v svojem svetu in drugi zanj ne obstajajo
  11. je hiperaktiven, ne sodeluje
  12. pojavlja se agresija ali avtoagresija
  13. motena higiena spanja
  14. igrače ne uporablja smiselno in se ne igra
  15. pretirana navezanost na določene predmete, temo (pogovora), risanko
  16. ne mara sprememb, vse mora biti po utečenem urniku
  17. ne prenese določenih zvokov, materjalov
  18. imajo drugačno motoriko, stereotipi in tantrumi (stanja)
  19. pomankanje izražanja čustev…
Naši strokovnjaki določajo avtistično motenost po mednarodnih merilih. Razdeljena so v štiri skupine.

A. Kvalitativno oslabljen razvoj socialnih interakcij
  1. Odsotnost vživljanja v drugo osebo in usmerjenost vase
  2. Če ga kaj boli, se udari, pade, ne išče tolažbe
  3. Ne posnema ali pa zelo slabo
  4. Se ne vključuje v skupne igre, raje je sam
  5. Ne sklepa prijateljstev, čeprav si želi (ne razume pravil socialnih interakcij)

B. Kvalitativno oslabljena besedna in nebesedna komunikacija ter imaginacija
  1. Ni komunikativnega brbljanja, mimike, gest in govora
  2. Komunikacija je nenavadna, odsotnost pogleda ali zazrtje
  3. Nesposobnost imaginacije in fantazijske igre
  4. Motnja govora – tvorba, ritem, intonacija
  5. Motena vsebina govora, vključeno z eholalijo (ponavlja besede, vprašanja), stereotipizmi (nenavadne kretnje) in neologizmi (čudne, nove besede)
  6. Nesposobnost začeti pogovor na smiselno temo, monologi zunaj konteksta

C. Ponavljajoče se aktivnosti ter izredno ozki in bizarni interesi
  1. Stereotipna hoja po prstih, mežikanje, nihanje glave, mahanje z rokami
  2. Stalne nenavadne preokupacije – vznemirjenje pri spremembah
  3. Vztrajanje pri lastnih in stalnih dnevnih obredih
  4. Posebni interesi

D. Začetek v zgodnjem ali srednjem otroštvu
  1. Motnje v procesiranju informacij


Zanašajte se na svoj instinkt, če sumite da ima vaš otrok razvojno motnjo, obiščite zdravnika – pediatra in poiščite strokovno pomoč, (otroški psiholog, sp. Pedagog, razvojni pedagog,…)

Avtizem je nevrološko-biološka razvojna motnja in simptome lahko omilimo predvsem z zgodnjo in pravilno obravnavo. Za vse to pa je potrebna čimprejšnja diagnoza.

Za postavitev diagnoze mora biti prisotna motnja v socialni interakciji, komunikaciji in pomembno zoženje interesov ter ponavljajoče se, stereotipno vedenje. Ta poseben vedenjski fenotip naj bi bil vsaj delno prisoten do tretjega leta.

Poleg kliničnih kriterijev so v pomoč pri postavitvi diagnoze tudi posebni inštrumenti na osnovi intervjuja in opazovanj. Otrok s sumom na avtizem, naj bi imel opravljene še določene presnovne in genetske preiskave, elekrofiziološke preiskave in slikovne preiskave možganov, je povedala Dr. Marta Macedoni-Lukšič, dr.med.

© Društvo za avtizem Dan Radovljica

° Gostovanje: Hostko ° Izdelava spletnih strani: AKC °