Glavne značilnosti avtizma
Otroci in odrasli z MAS imajo težave pri/z:
-
socialni interakciji
-
verbalni in neverbalni komunikaciji
-
učenjem
-
ponavljajočim vedenjem
-
neobičajnimi ali zelo omejenimi aktivnostmi in interesi
Običajno ljudje z avtizmom težko komunicirajo z ostalimi ljudmi in imajo težave z razumevanjem druženja v socialne namene. Zato se posamezniki z avtizmom na vsakodnevne situacije in spremembe odzivajo na neobičajen način.
Avtizem po intenzivnosti zelo variira. Posamezniki s težjo obliko avtizma imajo lahko težje kognitivne motnje, senzorne težave in simptome ekstremno ponavljajočega in neobičajnega vedenja. Nezmožnosti komunikacije se kaže v izbruhih jeze, samopoškodovalnem in agresivnem vedenju ter kljubovanju. Brez primerne in intenzivne obravnave lahko ti simptomi postanejo zelo trdovratni in jih je težko spreminjati. Življenje in delo z nekom, ki ima težjo obliko avtizma je lahko zelo težko in zahteva veliko potrpežljivosti in razumevanja stanja avtizma. Lažje oblike avtizma pa se kažejo v posebnostih, ki jih povzročajo težave v razumevanju socialnih kontekstov.
Otroci z MAS se razvijajo drugače in z drugačno hitrostjo kot njihovi vrstnik tako na področju motorike, jezika kot tudi pri kognitivnih in socialnih veščinah. Lahko, da so zelo dobri pri nekaterih naprednih in kompleksnih veščinah, kot je na primer reševanje matematični problemov, "lahke" stvari, kot na primer govorjenje ali vzpostavljanje prijateljstva pa so za njih težke. Nekateri otroci z MAS imajo zelo lahko bogat besedni zaklad in lahko berejo izredno dolge besede, ne zmorejo pa izgovoriti en glas. Otrok se tudi že lahko nauči izgovarjati veliko besed, pa pozneje to sposobnost izgubi.
Avtistični spekter je širok spekter primanjkljajev in sposobnosti
Socialna interakcija
Nekateri ljudje z MAS so raje sami in ne kažejo pretiranega zanimanja za ljudi. Na primer, ne opazijo, da se ljudje z njimi pogovarjajo. Nekateri ljudje z MAS neobičajno vstopajo v socialne odnose. Lahko, da so zainteresirani za to, pa ne vedo o čem govoriti, kako se igrati in se odzivati na druge ljudi. Skupno vsem ljudem z MAS pa je, da se težko "vključijo", saj je za njih posebej težko "prebrati" ali razumeti druge ljudi. Za odrasle z MAS je lahko verbalna ali neverbalna komunikacija z drugimi zelo stresna.
Otroci z MAS se lahko izogibajo družbe svojih vrstnikov in imajo raje družbo odraslih. Nekateri ljudje z MAS ne vzpostavijo očesnega kontakta ali pa se nanj ne odzivajo. Nekateri imajo periferno gledanje raje kot pa pogled direktno v nekoga. Lahko, da se ne odzovejo ali ne razumejo nasmeha ali mimike. Lahko, da dotik osebi z MAS povzroča bolečino ali jo razburi. Nekateri otroci z MAS ne želijo biti v naročju, ne marajo objemov ali crkljanja. Ljudje z MAS imajo pogosto težave govoriti o svojih čustvih in občutjih. Težave pri kontroliranju čustev in vzburjenja prav tako negativno vplivajo na socialno interakcijo z drugimi ljudmi.
Značilnosti avtizma se kažejo v mnogih oblikah; obstajajo skupne značilnosti, vendar pa ni nujno, da bi posameznik imel vse od teh značilnosti, prav tako pa se le-te močno spreminjajo od posameznika do posameznika.
Verbalna in neverbalna komunikacija
Govorne in jezikovne veščine se lahko že razvijejo, pa jih posameznik kasneje izgubi ali pa se razvijajo zelo počasi, lahko pa se celo nikoli ne razvijejo. Brez intenzivne zgodnje obravnave, več kot 40% otrok z MAS nikoli ne govori.
Nekateri posamezniki z MAS komunicirajo z gestami kot so kazanje ali seganje po predmetu, namesto, da bi govorili.
Nekaterim posameznikom je težko ali celo nemogoče posnemati glasove ali besede.
Nekateri posamezniki z MAS imajo eholalijo, kar pomeni ponavljanje nečesa, kar je posameznik slišal. Na primer, če vprašate: "Ali te zebe?", je mogoč odziv: "Ali te zebe?" namesto, da bi posameznik na vaše vprašanje odgovoril. To ponavljanje je lahko takojšnje ali pa se zgodi veliko pozneje in se lahko ponavlja spet in spet. Ali pa posameznik ponavlja nekaj, kar je slišal na TV ali pa v preteklosti.
Uporaba besed je lahko nesmiselna in brez pravega konteksta. Posamezniki z MAS lahko mešajo spol (rečejo "on" namesto"ona" ali obratno) ali osebne in svojilne zaimke (jaz, ti, mene).
Ne razumejo neverbalne komunikacije kot so geste (na primer mahanje v pozdrav) ali obrazni namigi (na primer mežikanje).
Intonacija glasu pri osebah z MAS je lahko monotona in lahko se zdi, kot da ne morejo kontrolirati glasnosti svojega govora. Prav tako je pri osebah z MAS pogostokrat prisotna neobičajna hitrost in ritem govora.
Posameznikom z MAS je ponavadi težko začeti komunikacijo in le to vzdrževati. Lahko da stojijo preblizu, ko se pogovarjajo z nekom. Nekateri ljudje z MAS lahko imajo bogat besedni zaklad in dobro razvite govorne veščine, jim je pa težko poslušati ter slediti govoru oziroma pogovoru. O stvari, ki jih zanima, lahko govorijo zelo dolgo, medtem, ko jim kratek pogovor (diskusija) povzroča težave.
Ponavljajoča in neobičajna vedenja, zanimanja in rutine
Ljudje z avtizmom lahko imajo veliko ritualov, ki jih vedno znova ponavljajo kot na primer vrtenje, zibanje, tleskanje s prsti, udarjanje sebe itd.
Lahko so pasivni ali pa lahko pretirano razburljivi, lahko kažejo veliko anksioznosti ali pa sploh nimajo občutka za nevarnost. Anksioznost, strah in zmedenost lahko izvirajo iz tega, ker si ne znajo osmisliti stvari.
Lahko imajo neobičajno držo, hojo ali vzorce gibanja.
Lahko so zelo odvisni od rutine in želijo, da so stvari vedno enake. Ne marajo sprememb ali presenečenj. Že majhne spremembe v okolju ali dnevni rutini, ki običajno ljudem ne povzročajo težav (na primer oblačenje po drugem vrstnem redu, druga pot v šolo, novi ljudje), so lahko za njih stresne in jim povzročajo tesnobo.
Ljudje z MAS imajo ponavadi omejena zanimanja in čudne navade: lahko obsesivno govorijo le o eni stvari, aktivnosti ali osebi. Njihove navade in interesi so lahko neobičajni in socialno nesprejemljivi.
Odzivanje na dražljaje
Ljudje z MAS lahko imajo tako avditorne kot vizualne težave, senzorni dražljaji pa jih lahko vznemirjajo. Senzorna občutljivost variira od pre- (hiper) do premalo (hipo) senzibilnosti.
Neobičajna občutljivost na zvoke, svetlobo, dotik, okus ali vonj… vse to je lahko za njih celo boleče.
Nekateri ljudje z MAS imajo ekstremno visok ali nizek prag bolečine.
Spremljajoča stanja
-
Mnogo posameznikov z MAS pa ima tudi druge zdravstvene težave:
-
Neurological disorders including epilepsy
-
Nevrološke motnje vključno z epilepsijo
-
Prebavno-črevesne težave, včasih izredno hude
-
Porušen imunski sistem
-
Nerazvite fine in grobe motorične spretnosti
-
Anksioznost in depresija….
Vpliv na sposobnost učenja
Mnoge od lastnosti MAS, ki so naštete zgoraj, lahko vplivajo na sposobnost posameznika, da se uči preko običajnih metod poučevanja:
-
Pomanjkanje spontanega igranja in domišljijske igre (npr. avtomobilčke zlaga v vrsto, gleda vodo, kako teče, spušča kroglice po toboganu, nobenih iger pretvarjanja…)
-
Nezmožnost imitacije drugih (npr. oponašanje glasov, gibanja, gest)
-
Nezmožnost osredotočanja na nalogo. Nekateri posamezniki imajo zelo kratkočasno koncentracijo ali pa se določeni stvari posvečajo obsesivno pozornost.
-
Težave pri deljenju pozornosti z drugimi (npr. nekomu pokaže, kaj vidi).
-
Težave z abstraktnim mišljenjem in fleksibilnostjo mišljenja (npr. težave z uporabo predmetov ali igrač, ki predstavljajo resnične predmete).
-
Težave pri razumevanju koncepta časa, sosledja dogodkov….
Posebne sposobnosti
"Bolj sposobni posamezniki z avtizmom lahko svoje sposobnosti razvije v takšni meri in opravljajo službe na zelo eminentnih položajih ter tako uspešno, da je mogoče sklepati, da so le ti ljudje sposobni takšnih izrednih dosežkov," je leta 1944 zapisal dr. Hans Asperger.
Posamezniki z MAS imajo lastna močna področja, kot na primer:
-
Nekateri posamezniki z MAS imajo izredno natančen in podroben spomin za podatke in dejstva, predvsem vizualni priklic, in posledično sposobnost uporabe podatkov v koristne namene.
-
Nekateri posamezniki z MAS se lahko zelo dolgo osredotočajo na neko posebno nalogo ali določen predmet in so veliko bolj pozorni na podrobnosti kot večina ljudi.
-
Nekateri posamezniki z MAS imajo neobičajno dobro prostorsko zaznavo in izredno dolgoročen spomin, kar jim omogoča, da se odlikujejo na področjih kot so glasba, matematika, fizika, znanost, arhitektura…