Toaletni trening - navajanje na stranišče

Ko otrok postane »čist«, je dosegel enega večjih mejnikov samostojnosti. Vendar se to ne zgodi kar samo od sebe. Otrok se tega nauči z opazovanjem, posnemanjem in namenskim učenjem s strani staršev ali skrbnika.

Otroci z avtizmom imajo pri takšnemu učenju ponavadi težave in potrebujejo zato več podpore in strukture pri navajanju na čistočo. Za to je potrebno učenje načrtovati: zbiranje podatkov, predpriprava, izdelava načrta, doslednost...

Svetujemo tudi, da otroka pričnete navajati direkno na stranišče in ne na kahlico. To pa zaradi težav s posploševanjem pri otrocih z avtizmom, da se izognete dvojnemu učenju pri prehodu s kahlice na stranišče.

Otrok je pripravljen na navajanje na čistočo, ko:

pokaže zanimanje za navade drugih na stranišču (vpraša kaj počnemo tam, sledi v kopalnico),
pokaže zavedanje, da je polulan ali pokakan (na nek način nakaže ali pa je zaradi tega nerazpoložen),
izraža, da je lulal ali kakal (beseda, fraza ali namig),
prisotno je nekaj samostojnosti pri oblačenju.

K tem splošnim kriterijem je potrebno dodati še:

otrok nima zdravstvenih težav, ki bi vplivale na izločanje,
v družini ne sme biti stresa (selitev, rojstvo otroka, težja bolezen, pomanjkanje časa, daljše počitnice),
starost vsaj 2 leti,
otrok mora imeti dokaj stabilen cikel izločanja,
ostane čist 1-2 uri dnevno.

Preden začnete z učenjem pripravite naslednji material:

ohlapnejše spodnje perilo (10 do 12 parov), da lažje ugotovimo, da je otrok moker, pokakan,
razmislite o komunikacijskem sistemu: katere besede boste uporabili ter pripravite vizualno oporo: sliko ali znak, ki pomagata pri komunikaciji, igrače, ki bodo pomagale pri razlagi procesa (punčka, ki lula, ko ji damo piti iz stekleničke – lahko spodbuja pri oblikovanju želenega vedenja, otroške knjige na to temo, avdio in/ali video posnetki, individualizirana zgodbica),
pripomočki za čiščenje: mokre krpice, brisače, dodatna obleka za otroka.

Določite potrebno podporo za učenje:

vsi v družini se morajo zavezati, da bodo vztrajali pri navajanju otroka na čistočo vsaj 3 mesece (traja pa lahko tudi veliko dlje),
ker otrok ni ves čas le z eno osebo, bo vključenih veliko ljudi, zato predvidite, kdo vse bo vključen v to učenje in jih s tem seznanite ter naučite izpolnjevati podatkovne tabele (te morate namreč voditi),
imejte pozitiven odnos, poskušajte učenje narediti zabavno in praznujte oz. nagrajujte prav vsak najmanjši uspeh,
pričakujte napake (ljudje se tako učimo),
bodite vztrajni in dosledni,
vzemite si dovolj časa za učenje.

Zakaj je potrebno zbiranje in vodenje podatkov?

Le tega navadno ne povezujemo z toaletnim treningom. Podatke zbiramo, da določimo, če in kako dolgo otrok zmore ostati suh. Ugotavljamo tudi, če otrok lula oz. kaka v določenih intervalih. Zbiramo jih tudi zato, da prepoznamo vedenja, ki nakazujejo:

da je otrok polulan ali pokakan,
da ga tišči lulat ali kakat,
da lula ali kaka.

Zbiranje podatkov nam lahko pomaga tudi, ko nastanejo problemi (lahko regresija) pri navajanju na stranišče.

Kako zbirate podatke?

Najbolj efektiven način je ponavadi enostavna tabela. Podatke, ki jih najprej zberemo, imenujemo izhodiščni podatki.

V tabeli je dan razdeljen na 15, 30 ali 60 minutne intervale – odvisno od našega predvidevanja, kako pogosto otrok izloča. V tabelo nato vpisujemo način izločanja.

Priporoča se, da se izhodiščne podatke beleži vsaj 2 tedna. Če v tem času še vedno ne moremo določiti zanesljivega vzorca izločanja, nadaljujemo z beleženjem podatkov, le da zmanjšamo intervale znotraj dneva. V tem času naj otrok še vedno nosi pleničke, v času navajanja na stranišče pa bo namesto pleničk nosil spodnje hlačke.

Otroku je potrebno povedati, da mu bomo pomagali ugotavljati, če ima mokro pleničko, vsakih 15 do 30 minut. Pri tem početju bodite diskretni, posebej še, če gre za starejšega otroka in mu omogočajte zasebnost.

Pohvalite otroka za suho pleničko!

Bodite pozorni tudi na količino tekočine, ki jo otrok popije. Majhen otrok ponavadi lula eno uro po zaužitju tekočine.

Dnevni urnik naj bo konsistenten, če je le mogoče brez sprememb. Zapisujte si vsakršne opažene navade izločanja: po pitju, kopanju, ko se zbudi, plavanju ali drugih dogodkih.

To je primer izhodiščne tabele za vodenje podatkov:

Ko zbirate podatke, morate upoštevati naslednje:

podatke zbiramo v vseh okoljih, situacijah (vrtec, šola, pri starih starših, …),
spoštujte zasebnost,
beležimo podatke tudi kasneje, ko otroka že navajamo na stranišče (s tem ocenjujemo napredek in nam pomaga pri prepoznavanju novih vzorcev),
ZAPOMNIMO SI: med zbiranjem izhodiščnih podatkov ne spreminjamo ničesar v dnevnem procesu.

Po dveh tednih zbiranja podatkov analizirajte tabele, iščite vzorce: podobnosti v času, ko otrok ostane suh, v kolikem času je plenička ponovno mokra, ...

Nato uporabite tabelo za načrtovanje procesa navajanja na čistočo:

napravite urnik za sedenje na stranišču – za izločanje, ki pa mora biti krajše od časa med dvema izločanjema,
otrok naj gre na stranišče 30 minut prej,
če je interval med dvema izločanjema krajši od 1 ure, razdelite ta čas na pol.

Še nekaj dodatnih stvari, ki jih morate storiti, preden začnemo s treningom:

Razmislite o otrokovem nivoju in načinu komunikacije. Določite, kako bo vaš otrok povedal, da ga tišči na stranišče in pripravite potreben material. Lahko se otrok izrazi verbalno – KAHLICA, ali pa uporabi kakšno drugo besedo, ki je v vaši družini v rabi. Morda boste uporabili simbol, sliko, fotografijo, ki jo bodo uporabljali za komunikacijo. Izberite besede ali simbole, ki jih boste uporabljali za dele telesa in izločanje (lulanje, kakanje) in jih dosledno uporabljajte,

Upoštevajte razvoj otrokove grobe in fine motorike: ali bo zmogel sleči hlače, manipulirati s sedalom straniščne školjke, umiti roke, potegniti vodo, …

Razmislite o otrokovih potrebah in udobju. Hlače naj bodo take, da se jih da z lahkoto odpeti in zapeti. Naj ne bi bile tesno oprijemajoče. Morda bo potreboval stolček za večjo stabilnost, mehko blazino, ki jo bo stiskal ali način za uravnavo zvoka v stranišču.

Če je potrebno, naredite analizo naloge. To je: razbijte nalogo na manjše dele:

Spremenite dnevno rutino tako, da se bo vse, povezano s plenicami in izločanjem dogajalo na stranišču.

Iz kopalnice umaknite vse moteče dejavnike.

KO ZAČNETE S TOALETNIM TRENINGOM

Razvoj straniščene rutine

Držite se stroge rutine. Otroci z avtizmom se bolje (varno) počutijo ob rutinah in če razvijejo rituale. Prav predvidljivost je strategija za uspeh.

Gradite na otrokovih močnih področjih. Če otrok ne govori, vendar pa dobro uporablja slikovni sistem (vizualna podpora, komunikacija z izmenjavo slik), uporabite tega.

Toaletni trening je nov proces, zato bodite pozorni, če ima vaš otrok morda težave s prilagajanjem novi situaciji.

Zapomnite si: poudarek je na celotnem zaporedju vedenj in NE le na izločanju ter uporabi stranišča.

Primer:

vizualno sestavljen urnik za hranjenje in pitje,
identificiran čas, ko otrok ponavadi izloča,
sličica - opora na dnevnem urniku (če ga uporabljate),
zapisane druge aktivnosti, ki se vršijo ob straniščni rutini, ki jih vpletemo v urnik,
naredite analizo naloge za postopek na stranišču:
- vstopim v kopalnico
- potegnem hlače dol
- sedem na stranišče in lulam
- obrišem
- potegnem vodo
- potegnem hlače gor
- umijem in obrišem roke

Tukaj je slikovni urnik, ki prikazuje vpeljavo stranišča v dnevni urnik (popoldan):

Eden od načinov treninga je TRENING PO VIZUALNEM URNIKU.

Najbolj je primeren za otroke, ki imajo ustaljen vzorec izločanja. Seveda pri tem uporabljamo izhodiščno tabelo s podatki. Otroka preprosto, glede na planirane intervale ali pa pri opaženem vedenju, ki kaže na to, da ga tišči, odnesemo na stranišče. Med časom treninga, naj ostaneta čas hranjenja in pitja stabilen.

Povežite obiske kopalnice s komunikacijskim simbolom. Ojačajte (nagradite) vsak poskus komunikacije, prav tako vsako spontano uporabo stranišča. Ta metoda zahteva pogosto preverjanje, če ima otrok suhe hlačke.

Ne pozabite

pohvaliti in nagraditi za suhe hlače,
ojačati (nagraditi) vsak uspeh.

1. stopnja treninga je načrtovanje.

Podatke vodite v tabeli:

Za svojega otroka boste morda želeli napraviti načrt, podoben temu v priponki:

Tak načrt pomaga, kadar je vaš otrok v okoljih, kjer je več kot en skrbnik (npr. vrtec: vzgojiteljica, varuh, fizioterapevt; doma: babica, oče, mama, dedek, teta, varuška)

2. stopnja treninga po urniku se imenuje samo-nakazovanje. Cilj te stopnje je, da začne otrok prepoznavati naravne namige za uporabo stranišča: občutek polnega mehurja in pritisk v črevesju. Otrok dobi nagrado takoj (isti trenutek!!!), ko začne izločati v stranišče/kahlico. Tako lahko poveže izločanje z nagrado. Prav tako takoj nagradimo, če otrok nakaže, da ga tišči na stranišče, nato pa ga čim hitreje odnesemo tja. Nagradimo tudi komunikacijske poskuse. Nagrado imejmo vedno v naprej pripravljeno!

3. stopnja je samostojnost. Na tej stopnji lahko otrok prepozna, da mora na stranišče in to pove (tudi neverbalno) odraslemu. Občasno so še lahko prisotne »nesreče«. Otrok ne bo potreboval odraslega, da gre na stranišče in bo zmogel sam opraviti večino korakov na stranišču, kot sleči in obleči hlače ter umiti roke. Nagrade lahko postopno umikamo, vendar bo še vedno potrebno občasno pohvaliti v nekaterih situacijah – npr. v novem okolju.

In še nasveti za konec

Navajanje na stranišče lahko zadržuje oziroma ovira siceršnje navade in potrebe družine. Zato je potrebno načrtovanje (npr. na začetku izvajajte toaletni trening le popoldan).

Uporabljajte jasno določen urnik, ki ga oblikujete na podlagi tabele z izhodiščnimi podatki. Ves proces je uspešnejši, kadar je strukturiran in dosleden.

NA POMOČ! Kaj narediti, ko enostaven trening po urniku ni uspešen?

Natančno ste sledili navodilom, zbirali ste podatke, pripravili ste vse potrebno, trening ste osnovali na zbranih podatkih in še vedno ni nobenega uspeha.

Dodatne strategije

Pogosteje pregledujte ali je otrok polulan ali pokakan.
Sprašujte otroka o tem; recite nekaj takega kot: »Imaš suhe hlače? Poglejva!«
Spodbujajte otroka, da sam potipa hlače in ugotovi ali so mokre ali ne. Suhe hlače nagradite!

Kako pogosto naj bi pregledovali otrokove hlače?

Odvisno od zbranih izhodiščnih podatkov. Ti intervali naj bi bili krajši od intervalov, ki jih ima otrok na urniku za uporabo stranišča. Nadaljujte z vodenjem podatkov dokler bo to potrebno.

Osredotočite se na posledice za »nezgodo«.

Želite doseči, da se otrok ne polula v hlače. Zato le minimalno pomagajte pri menjavi polulanih hlač – le kolikor je nujno potrebno. Po »nesreči« naj sledi krajše obdobje, ko otrok ne dobi nobene nagrade. Izrazite neodobravanje in besede podkrepite z obrazno mimiko. Nikakor pa otroka ne zmerjajte ali ne povzdigujte glasu. Preden otroka preoblečete v suho obleko, ga pustite v polulanih hlačah 2 do 3 minute. Zapomnite si: malo neodobravanja in nekoliko neugodja lahko zelo pomagata.

Umivanje, ko se zgodi »nesreča«:

- naj se otrok umije in preobleče z minimalno pomočjo odraslega. Interakcija z otrokom naj bo pri tem minimalna, obrazni izraz pa nevtralen. Uporabite to kot naravno posledico.

ZAPOMNITE SI: posledice, ki povzročajo emocionalno stisko NE smemo NIKOLI uporabljati.

Prilagodite ali povečajte vnos tekočine.

Koordinirajte čas pitja s intervali, ko mora otrok na stranišče. Če na primer otrok lula 1uro in pol po pitju, naj pije uro in pol pred primernim časom za uporabo stranišča. Če otrok prosi za pijačo med intervali, moramo to upoštevati, vendar pa v tem primeru zmanjšamo količino tekočine na minimum. Povečajte količino tekočine popite čez dan in/ali omogočite več priložnosti za lulanje.

Posvetujte se z zdravnikom, če ima vaš otrok morda kakšne zdravstvene težave. Prav tako moramo spoštovati, če otrok zavrača tekočino.

Morda bi želeli uporabiti naprave, ki zaznavajo vlago in nanjo opozorijo s zvočnim signalom. S tem dobi otrok pa tudi odrasli povratno informacijo takoj po izločanju.

Vendar pa je lahko taka naprava precej draga in nezanesljiva, v določenih okoljih pa celo stigmatizira otroka. Ko se odločate za uporabo naprave, upoštevajte osebnostne značilnosti vašega otroka.

Za nekatere otroke so lahko take naprave zelo koristne. Uporaba teh naprav mora biti torej premišljena glede na posameznika.

Reševanje težav

Kadarkoli pride do težave na katerem koli koraku postopka, razmislite o naslednjem:

kakšen je otrokov pogled na to,
kako bi lahko razjasnili ali poenostavili, da bi bil otrok uspešen

Oglejmo si nekaj težav, do katerih lahko prihaja in nekaj možnih rešitev:

Otrok se upira sedenju na stranišču

otrok naj vadi sedenje na stranišču oblečen
sedite na pokritem stranišču (s kartonom – postopno zarežite večjo luknjo v karton; nato postopno umikajte)
uporabite strategije, ki so se za vašega otroka izkazale uspešne pri sedenju drugje
sedite skupaj z otrokom
nudite fizično pomoč
pomagajte razumeti, kako dolgo bo moral otrok sedeti na stranišču (dolžina ene pesmice, uporabite timer, …)

Otrok se upira brisanju

uporabite različen material (mokre krpice, brisačko, gobo,…- razmislite o temperaturi materiala)
ponazorite na punčki

Otrok se igra z vodo

zamotite ga z igračo, ki vsebuje vodo (tornado cev, cev z bleščicami,…)
uporabite podloženo sedalo

Otrok kaže preveč zanimanja za splakovanje stranišča

fizično prekrijte gumb za splakovanje, da ga otrok ne vidi
zamotite ga s kakšno drugo stvarjo, ki mu jo daste v roke
uporabite vizualno zaporedje, da mu ponazorite, kdaj potegniti vodo (npr. ko se obleče)
ko je čas, da potegne vodo/ pritisne gumb za splakovanje, mu dajte nalepko, ki je enaka nalepki na gumbu za splakovanje

Otrok se boji splakovanja

splaknite stranišče, ko otroka ni blizu stranišča (postopno naj bo otrok vedno bližje)
v naprej opozorite, da sledi splakovanje
dovolite otroku, da sam pritisne gumb za splakovanje

Otrok se igra s toaletnim papirjem

uporabite robčke za nos
v naprej odvijte toliko toaletnega papirja, kot ga bo otrok potreboval
dajte vizualen namig, koliko papirja potrebuje (postavite sponko tja, kjer mora odtrgat, ali pa na steno nalepite trak, kje mora nehati z odmotavanjem)

Uporaba stranišča ponoči

Ponavadi je za učenje le-tega potreben daljši čas, kot za učenje rabe stranišča podnevi. Morda bodo potrebne dodatne strategije.

Splošna priporočila

Zmanjšajte količino tekočine pred spanjem; otrok naj uro in pol pred spanjem ne pije.
Pošljite otroka na stranišče preden gre spat.

Če je potrebno, začnite beležiti podatke:

Ponoči vsaki 2 uri preverite ali je otrok suh in če je, ga dajte na stranišče.
Glede na prej zbrane podatke, ga lahko ponoči peljete na stranišče po v naprej pripravljenem urniku.
Če ugotovite, da se je ponoči polulal, ga preoblecite, pri tem pa imejte nevtralen izraz na obrazu in navaden ton glasu.
Naslednjič zbudite otroka 30 minut preden se ponavadi polula; če je suh, ga napotite na stranišče, kjer naj sedi 5 minut ali dokler ne lula, kar je pač prej. Ustrezno vedenje takoj nagradite, če pa ne lula, ga pošljite v posteljo z nevtralnim odzivom in brez nagrade. S tem nadaljujte, dokler ne najdete ustreznega vzorca zbujanja, da otrok enkrat na noč lula in preostali čas ostane suh.
Ko otroku to uspe, ga postopno zbujajte nekoliko prej, dokler ne dosežete, da gre na stranišče preden zaspi.

Zjutraj vedno nagradite suho posteljo. Pred spanjem otroka spomnite, da bo zjutraj za suho posteljo dobil nagrado.

Lahko uporabite tabelo, v katero mora otrok zbrati določeno količino nalepk/žigov/plusov,... da dobi nagrado - precenite glede na otrokovo razumevanje.

Veliko uspeha vam želimo, ob nastalih težavah smo vam navoljo za pomoč!

Tudi v slovenščini obstaja nekaj knjig na to temo:

J. Gilbert: Navajanje na kahlico - vodnik
J. Wiltshire: Grem na kahlico - vodnik

Slavica Remškar: Medvedek, kaj delaš?
B. Spathelf, S. Szesny: Mali škrat Planicetat
E. Beaumont: Teo noče na kahlico
T. Corderoy, C. Pedler: Čas je za kahlico
G. van Genechten: Velika knjiga o kahlici
Jana Vidovič: Vesela kahlica
H. Stellmacher: Rok ne potrebuje več pleničke
A. De Petigny: Matevžu je uspelo

R.Inserra: Kraljična stranišča - zvočna kartonka
R. Inserra: Kapitan stranišča - zvočna kartonka
A. Macdonald: Umazani Berti in stranišče