Kaj je Aspergerjev sindrom

Avtizem je pogosto opisan kot "spekter motenj", saj to stanje vpliva  na ljudi na različne načine.

 

Aspergerjev sindrom je oblika avtizma, vseživljenjsko stanje, ki se kaže v tem, kako posameznik razume svet okoli sebe, procesira informacije in vzpostavlja odnose z drugimi ljudmi.

 

Aspergerjev sindrom je večinoma "skrita nezmožnost".

To pomeni, da ne moreš ugotoviti, da ima nekdo avtizem glede na njegov izgled.

 

 

 

 

Ljudje z Aspergerjevim sindromom imajo težave na treh glavnih področjih - "triada primanjkljajev":

  • težave s socialno komunikacijo

  • težave s socialno interakcijo

  • težave na področju fleksibilnosti mišljenja

 

Čeprav obstajajo podobnosti z avtizmom, imajo ljudje z Aspergerjevim sindromom manj težav pri govorjenju in so pogosto povprečno ali nadpovprečno inteligentni. Ponavadi nimajo pridružene motnje v duševnem razvoju, vendar pa lahko imajo primanjkljaje na posameznih področjih učenja ter pridružene motnje. Ti primanjkljaji so lahko disleksija, dispraksija, motnja pozornosti in hiperaktivnost, epilepsija …..

S pravilno podporo in spodbujanjem, lahko ljudje z Aspergerjevim sindromom živijo polno in samostojno življenje.
 

 

 

 

Katere so značilnosti Aspergerjevega sindroma?


Ljudje z Aspergerjevim sindromom imajo različne značilnost, vendar pa imajo vsi težave na treh glavnih področjih:

 

 

 

Težave s socialno komunikacijo


"Če imate Aspergerjev sindrom je razumeti pogovor tako, kot da poskušate razumeti tuj jezik. "

 


Ljudje z Aspergerjevim sindromom pogosto težko izrazijo na čustveni in socialni ravni. 

 

Na primer:

  • imajo težave z razumevanjem gest, mimike in intonacije glasu

  • imajo težave z razumevanjem, kdaj se začne in konča pogovor in z izbiro teme pogovora

  • uporabljajo zapletene besede in besedne zveze, ne da bi vedeli kaj pomenijo

  • dobesedno razumejo govorjeno in imajo težave z razumevanjem šal, sarkazmov in metafor.


Osebam z Aspergerjevim sindromom je v veliko pomoč, če uporabljamo kratke stavke – jasne in jedrnate.
 

 

 

Težave s socialno interakcijo


"Imam težave pri prepoznavanju socialnih namigov in ne vem,

  kaj naj  naredim, ko gredo stvari narobe. "

Veliko ljudi z Aspergerjevim sindromom si želi biti družabnih, vendar pa imajo težave pri vzpostavljanju in vzdrževanju socialnih odnosov in to pri njih povzroča anksioznost.

 

Ljudje z Aspergerjevim sindromom:

  • imajo težave pri vzpostavljanju in ohranjanju prijateljstva

  • ne razumejo nenapisanih "socialnih pravil", ki so za večino nas samoumevna. Na primer, lahko stojijo preblizu drugega človeka ali pa začnejo z neprimerno temo pogovora

  • se jim zdijo drugi ljudje nepredvidljivi in zmedeni

  • se izolirajo in zdi se, kot da jih drugi ljudje ne zanimajo; pogosto izgledajo ravnodušni

  • se obnašajo neprimerno


Težave na področju s socialno interakcijo pomenijo tudi, da imajo ljudje z avtizmom težave pri vzpostavljanju prijateljstva: nekateri si zelo želijo, da bi se družili z drugimi, vendar pa ne vedo natančno, kako naj to storijo.

 

 

 

Težave na področju fleksibilnosti mišljenja


"Težko nam je ugotoviti, kaj mislijo drugi ljudje. "


Ljudje z Aspergerjevim sindromom so lahko zelo domiselni pri uporabi besed. Mnogi med njimi so priznani pisatelji, glasbeniki in umetniki. Vendar pa imajo ljudje z Aspergerjevim sindromom težave s socialno domišljijo in fleksibilnostjo mišljenja:

  • ne znajo si predstavljati alternativnih izidov situacij in težko jim je predvideti, kaj se bo zgodilo "potem"

  • pri razumevanju in interpretacija misli, občutkov ter dejanj drugih ljudi: »prikrito sporočilo«, ki se izraža preko gest in mimike pogostokrat spregledajo

  • imajo omejen izbor aktivnosti, ki se jih lahko domislijo ter jih lahko ponavljajo in togo uporabljajo. Na primer: postavljanje stvari v vrsto, zbiranje predmetov……

  • Nekateri otroci z Aspergerjevim sindromom imajo težave pri igrah, kjer naj bi se pretvarjali in imajo radi predmete, ki so povezani z logiko in sistematizacijo, kot je na primer matematika.

 

 

 

Druge značilnosti, povezane z Aspergerjevim sindromom

 

Odvisnost od rutine

 "Kadar sem nesiguren, začnem drgetati. Zato imam urnik, kjer je napisano kaj sledi;

    to mi pomaga, da nisem zmeden. "

Da je svet manj zmeden, si ljudje z Aspergerjevim sindromom naredijo pravila in ustvarijo rutine ter pogostokrat vztrajajo v tem. Na primer: majhen otrok se hoče peljati v vrtec vedno po eni in isti poti. Učenec lahko doživi izbruh, če se na urniku nekaj nenadoma spremeni.

 

Ljudje z Aspergerjevim sindromom imajo radi, da je njihov dan urejen po ustaljenih vzorcih.


 

Posebni interesi


"Spomnim se, kako je Samo recitiral razdalje vseh planetov do Sonca  vrstnikom na igrišču, ko je bil star pet let.

 Njim je bilo vse to  nerazumljivo. Še vedno ima veliko obsesij, o katerih rad nepretrgoma  govori. "

 


Posamezniki z Aspergerjevim sindromom pogostokrat razvijejo močan, včasih celo obsesiven, interes v hobi. Pri nekaterih ti interesi trajajo vse življenje, pri drugih pa se interesi sčasoma menjajo čisto nepovezano. Na primer, oseba z Aspergerjevim sindromom se lahko popolnoma osredotoči na pridobivanje informacij o vlakih ali računalnikih.  Nekateri postanejo na področjih, ki jih zanimajo, izredno dobri.

S spodbujanjem je te interese in veščine mogoče razviti tako, da se oseba z Aspergerjevim sindromom tudi izobražuje in dela na tem področju.

 

 

Senzorna občutljivost


"Robi ima težave z dotikanjem – na primer kadar se ljudje v gneči po nesreči dotaknejo.

 Zdi se kot, da je že rahel dotik zanj bolj moteč kot močan."


Ljudje z Aspergerjevim sindromom lahko imajo težave s senzorno občutljivostjo. Ta občutljivost se lahko nanaša na eno ali pa na več čutil - vid, zvok, vonj, okus in dotik. Posameznik je lahko preobčutljiv (hipersenzibilnost) ali pa premalo (hiposenzibilnost) občutljiv na dražljaje.

 

Na primer, svetlobni signali, hrup, nekatere vonjave, teksture blaga lahko pri posamezniku z Aspergerjevim sindromom povzročijo anksioznost ali celo fizične bolečine.


Ljudi s težavami senzorne občutljivosti imajo pogosto težave s čutnim zaznavanjem in zavedanjem lastnega telesa (s propriocepcijo). Propriocepcija nam omogoča, da vemo kje se nahaja naše telo in ljudje, ki imajo s tem težave se težje premikajo po prostoru ter izogibajo oviram, ohranjajo primerno razdaljo med ljudmi ali opravljajo naloge fine motorike, kot je na primer zavezovanje vezalk.

 

Nekateri ljudje z Aspergerjevim sindromom se vrtijo, zibajo ali mahajo z rokami, da vzpodbudijo določene občutke, vzpostavijo ravnotežje ali pa s tem nadzorujejo stres.
 

 

 

 

 

Kaj povzroči nastanek Aspergerjevega sindroma

Natančen vzrok za nastanek Aspergerjevega sindroma še vedno raziskujejo. Vendar raziskave kažejo, da kombinacije dejavnikov - genetskih in okoljskih - lahko povzročijo spremembe v razvoju možganov.

Aspergerjev sindrom ne more povzročiti vzgoja, socialne okoliščine in vsekakor ni avtizem krivda osebe, ki avtizem ima.

 

 

Ali obstaja »zdravilo« za Aspergerjev sindrom?


Trenutno ne obstaja "zdravilo" za Aspergerjev sindrom. Otroci z Aspergerjevim sindromom odrastejo v odrasle z Aspergerjevim sindromom. Vendar pa  z večanjem našega razumevanja in razvojem storitev za osebe z Aspergerjevim sindromom, le-ti imajo več možnosti za razvoj njihovega potenciala.

Obstaja vrsta učinkovitih metode in pristopov, ki lahko izboljšajo kakovost posameznikovega življenja. Intervencije se lahko izvajajo na področju komunikacije, vedenja in prehrane.

 


Kaj prinese diagnoza?


Ker se kaže Aspergerjev sindrom med ljudmi zelo drugače, je postavitev diagnoze težja. Pogostokrat so otroci z Aspergerjevim sindromom diagnosticirani kasneje kot otroci z avtizmom in včasih težave niso vidne in diagnoza ni postavljanje, dokler oseba ne odraste. Običajno postavi diagnozo klinični psiholog oziroma psihiater, v primeru pa, ko se diagnoza postavi pri otroku, pediater.

 

Velikokrat vidijo ljudje v formalni diagnozi nekoristno etiketo; vendar pa lahko diagnoza:
- pomaga posamezniku, družini, prijateljem, sodelavcem in partnerjem razumeti potrebe in vedenje osebe z Aspergerjevim sindromom
- pomaga pri zagotavljanju podpore pri vključitvi v bivanjsko skupnost, iskanju zaposlitve in podobno

Včasih se ljudje lahko prejmejo diagnozo avtizem ali motnje avtističnega spektra (MAS), visoko funkcionalni avtizem ali atipični avtizem, namesto Aspergerjev sindrom. Lahko pa da posameznik dobi diagnozo pervazivne razvojne motnje – nedoločeno ali semantično pragmatične motnje. Vendar ne glede na to, katero od teh diagnoz ima posameznik, ima podobne težave in potrebe kot ljudje z Aspergerjevim.

 

 

 

 

 

Kam se lahko obrnem?

 

Če potrebujete informacije in nasvete o avtizmu ter sorodnih stanjih nam lahko pošljete email:

 

 

 

ali nas kontaktirate preko spletnega obrazca:

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Povzeto po http://www.autism.org.uk

© 2016 by Svetovalnica za avtizem