Senzorna integracija

Pogosto  nas  kontaktirajo starši  zaradi  senzornih  težav,  ki  jih  imajo  njihovi  otroci  z avtizmom. Čeprav so senzorne težave povsod priznane za značilnost avtizma, jih pri posameznikih pogosto spregledajo.

Tu  so  osnovne  informacije  glede  senzorne  integracije,  primeri  težav,  ki  jih posamezniki  lahko  imajo,  in  strategije,  da  jim  pomagate. Glavni  cilj  je  predstaviti senzorni svet ljudi z avtizmom.

 

Da lahko delujemo in sodelujemo v svetu, ki nas obkroža,  moramo uporabljati svoje čute.  Čuti nam omogočajo edinstvene izkušnje ter interakcijo  z družbo in vključitev vanjo.  Pomagajo  nam  razumeti  okolje  okoli  nas  in  se  odzivati  znotraj  njega.  Imajo pomembno vlogo pri odločanju za dejanja v določeni situaciji. Pomislite, kaj se zgodi, ko  se  eden  izmed  čutov  ali  vsi  čuti  izostrijo  ali  sploh  ne  delujejo,  kar  se  imenuje disfunkcija senzorne integracije. Tako je pri številnih osebah z avtizmom.

 

Vsakodnevne  funkcije,  ki  se večini ljudi zdijo samoumevne, so za osebe z avtizmom lahko negativne in neprijetne izkušnje. Vedenje osebe z avtizmom je pogosto neposredni odziv na njihovo  čutno izkušnjo.  Zato  je  razumljivo,  zakaj  ustvarijo  rituale  ali imajo  vedenja,  ki  stimulirajo dražljaje, kot so vrtenje, udarjanje in trkanje, ker jim to daje občutek, da imajo nadzor, in se počutijo varni v svojem edinstvenem svetu.

"Če  doživim  preobremenitev  čutov,  preneham  delovati;  doživim  tako  imenovano

razdrobitev... čudno je, kot da bi bila priklopljena na 40 televizijskih programov."

Kaj je senzorni sistem?

Da možgani pravilno delujejo, potrebujejo senzorne vnose, ki so hrana za možgane.

Obstajajo trije nivoji receptorjev, ki delujejo kot sprejemniki  dražljajev in nam omogočijo pridobiti pomembne informacije o samem sebi in okolju :

  1. Receptorji iz okolice (ekteroreceptorji), ki zaznavajo okus, voh, tip ter vidne in slušne dražljaje,

  2. Receptorji iz mišično-skeletnega sistema in glave (proprioreceptorji), ki sprejmejo dražljaje preko kit, mišic in sklepov in nam podajo informacijo o položaju telesa v povezavi s prostorom,

  3. Receptorji iz notranjosti telesa (interoreceptorji), ki delujejo nezavedno ter nam sporočijo lakoto, zaspanost, slabost, interno bolečino, potrebo po izločanju,…

 

Kaj je senzorna predelava?

Senzorika je avtomatski proces, pri katerem osmislimo (ali pa ne) informacije, ki jih sprejmemo iz okolja.

 

Otroci z avtizmom lahko preveč ali premalo reagirajo na senzorne dražljaje.

 

Težave na področju senzorne predelave se zato kažejo kot:

  • slabše reagiranje na dražljaj (npr. zdi se, kot da otrok ne sliši),

  • otopelost, odtujenost, odmaknjenost in mirovanje,

  • zmedenost pri spremembah rutin,

  • nereagiranje na bolečino,

  • slaba koordinacija gibov,

  • preobčutljivost na zvok, svetlobo, vonj, dotik, okus,

  • dajanje stvari v usta, ovohavanje, ogledovanje predmetov,

  • migetanje s prsti pred očmi,

 

 

Kaj je senzorna integracija?

Senzorna integracija je pristop, ki temelji na teoriji dr. A.Jean Ayres, delovne terapevtke in psihologinje.

Njena teorija je revolucionarna in originalna na področju delovne terapije. Teorija senzorne integracije opisuje kako nevrološki proces procesiranja in integriranja senzornih informacij iz telesa in okolja prispeva k emocijski regulaciji, učenju, vedenju in vključevanju v vsakodnevno življenje. Teorija senzorne integracije razloži, zakaj se posamezniki vedejo na določen način, načrtuje intervencijo tako, da naslavlja točno določene težave in predvideva, kako se bo vedenje po intervenciji spremenili.

 

Dr. Ayres je zapisala:

»Senzorna integracije je organizacija občutij za uporabo. Naši čuti nam dajejo informacije o fizičnem stanju našega telesa in o okolju okoli nas. Možgani morajo organizirati vsa naša občutja, če se želi oseba premikati, učiti in vesti na produktiven način.«

 

Teorija senzorne integracije nam pomaga pri razumevanju kako občutja vplivajo na učenje, socialno-emocionalni razvoj in nevrofiziološke procese, kot so motorična aktivnost, pozornost in nivo vzburjenja.

 

Intervencijski pristop po tej teoriji je klinični okvir za oceno stanja in intervencije pri osebah, ki imajo funkcionalne težave pri senzornem procesiranju.

 

Ljudje z disfunkcijo senzorne integracije imajo težave pri zaznavanju dotikov, vonja, sluha, okusa, vida, pri telesni koordinaciji in gibanju proti gravitaciji. Ob tem imajo lahko tudi težave pri gibanju, koordinaciji in zaznavanju, kje se nahaja njihovo telo glede na prostor, ki jih obdaja.

 

Disfunkcija senzorne integracije je zelo pogosta pri posamezniki z  avtizmom in ADHD (motnje pozornosti s hiperaktivnostjo).

 

 

Raziskave so pokazale, da ima 95- 99 % oseb z avtizmom težave na področju senzorne predelave.

 

Ima Vaš otrok podobne težave kot deklica in deček na sliki?

 

Osrednji  živčni  sistem  (možgani)  obdela  vse  senzorne  informacije,  ki  jih  pošljejo različna  čutila v telesu, in pomaga urediti, razvrstiti in razumeti informacije. Nato se odzove:  to  so  lahko  misli,  občutki,  motorični  odzivi  (vedenje)  ali  kombinacija naštetega. Po  telesu  imamo  receptorje,  ki  zaznajo  čutni  dražljaj.  Dlani  in  stopala vsebujejo  največ receptorjev. 

 

Večino  časa  je  obdelovanje  senzornih  informacij samodejno.

 

Čute  lahko  razdelimo  v  šest kategorij. Te  lahko  razdelimo  na dve  glavni  kategoriji: hipersenzibilnost -  (preveliko občutljivost)  in  hiposenzibilnost  (premajhno  občutljivost). 

 

Pomembno  si  je zapomniti, da pri nekaterih posameznikih težave/razlike "padejo" v obe kategoriji - oseba je lahko hkrati preveč občutljiva in premalo občutljiva za nek dražljaj (npr. njeno delovanje zmoti vsak najmanjši šum, glasbo pa posluša zelo na glas in z ušesom na zvočniku).

 

Ravnotežje

Organ za ravnotežje se nahaja v notranjem ušesu in nam sporoča informacije o položaju našega telesa v prostoru in  njegovo  hitrost,  smer  in  gibanje,  vse  v  zvezi  z  gravitacijsko  silo.  Pomaga  nam ohranjati  ravnotežje  in  držo. 

Posameznik  z  avtizmom  ima  lahko  naslednje težave/razlike:

Hiposenzibilnost

•  Potreba po zibanju, vihtenju, vrtenju.

Hipersenzibilnost

•  Težave pri dejavnostih, ki vključujejo gibanje,

•  težave pri hitrem ustavljanju ali med dejavnostjo,

•  slabost med vožnjo,

•  težave pri dejavnostih, kjer glava ni v pokončnem položaju ali stopala niso na tleh.

Propriocepcija

Propriocepcija je sposobnost telesa, da prenese občutek položaja sklepa, interpretira dobljeno informacijo v CŽS (centralnem živčnem sistemu) in zavestno ali podzavestno odgovori na stimulus, tako da omogoči ustrezno izvajanje giba in vzdrževanje drže, kje se nahaja naše telo glede na okolico. Prav tako nas obvesti, kje so deli telesa in kako se premikajo.

 

Posameznik z avtizmom ima lahko naslednje težave/razlike:

Hiposenzibilnost

•  bližina – preblizu drugim / nerazumevanje osebnega telesnega prostora,

•  premikanje po prostorih – izogibanje oviram,

•  zaletavanje v ljudi.

 

Hipersenzibilnost

•  Težave pri fino-motoričnih spretnostih, ravnanju z majhnimi predmeti (gumbi, zavezovanje vezalk)

•  obrne celo telo, da nekaj pogleda.

 

Voh

Poteka  skozi  kemične  receptorje  v  nosu, nas  obvešča  o  vonjih  v  naši  neposredni bližini.  Voh  je  čut,  ki  ga  pogosto  zanemarimo  in  pozabimo.  Čeprav je  prvi  čut,  na katerega se zanesemo.

 

Posameznik z avtizmom ima lahko naslednje težave/razlike:

Hiposenzibilnost

•  nekatere osebe nimajo voha in ne zaznajo močnih dišav,

•  nekatere osebe ovohavajo stvari.

Hipersenzibilnost

•  voh je lahko izostren in zelo močan,

•  težave na stranišču,

•  odpor do ljudi odišavljenimi s parfumi, šamponi itd.

"Vonji kot so psi, mačke, dezodoranti in kreme za po britju so zame tako močni, da jih

ne prenesem, in parfumi me spravljajo ob pamet." Gillingham, G. (1995); stran 60

Vid

Padec svetlobe v očesno mrežnico, nam pomaga prepoznati predmete, ljudi,  barve,  kontraste  in  prostorske  omejitve. 

Posameznik z avtizmom ima lahko naslednje težave/razlike:

Hiposenzibilnost

•  lahko vidijo stvari temnejše kot so, ne vidijo potez, obrisov,

•  nekateri se osredotočijo na obrobni vid, ker je centralni vid  zamegljen; drugi pravijo, da je glavni predmet povečan in stvari na  

    obrobju so zamegljene,

•  slabo zaznavanje globine – težave pri metanju in lovljenju, nerodnost.

Hipersenzibilnost

•  popačen vid - predmeti in svetle svetlobe lahko plešejo

•  razdrobitev podob, kar je posledica preveč virov

•  osredotočenost na določeno podrobnost (zrno peska) bolj prijetno kot gledanje neke celote.

"... bila je kot oseba, po kateri je noro poplesovala  svetloba, zato je izgledala bolj lik

iz risanke kot  človek. Dobrodošli v moji kuhinji, ki jo imenujem mučilnica, in spoznajte

mojo ženo, ki je 3D lik iz risanke." Gillingham, G. (1995); stran 51

Sluh

Nastaja v notranjem  ušesu  in  nam  sporoča  informacije  o  zvokih  v  okolju.  Najpogosteje opazimo prav težave s senzornim zaznavanjem slušnih informacij.

 

Posameznik z avtizmom ima lahko naslednje težave/razlike:

Hiposenzibilnost

•  Zvoke lahko slišijo samo na eno uho, na drugo uho samo delno slišijo ali sploh ne slišijo,

•  posamezniki lahko ne zaznajo določenih zvokov,

•  so radi v natrpanih glasnih prostorih, kuhinjah, loputajo z vrati in predmeti.

 

Hipersenzibilnost

•  Glasnost hrupa je lahko zvišana in drugi zvoki so popačeni in zmedeni,

•  nesposobnost izločanja določenih zvokov – težave s koncentriranjem,

•  lahko imajo nižji prag sluha, zato so posebej občutljivi na slušne dražljaje, na primer slišijo pogovore v daljavi.

Težave z ustreznim zaznavanjem slušnih informacij lahko neposredno vplivajo na sposobnost komuniciranja ter na ravnotežje osebe.

"Slišiš  hrup  v  glavi?  Razbija  in  kriči.  Kot  vlak,  ki  gre  skozi  tvoja  ušesa."  Powell,  J.

 in Gillingham, G. (1995); stran 41

Tip

Dotike občutimo na koži, največjem organu, in zaznava dotik, pritisk in bolečino ter nam pomagati razločiti temperaturo (vroče in mrzlo).

Tip  je  pomemben  sestavni  del  pri  socialnem  razvoju.  Pomaga  nam  oceniti  naše okolje  in  nam  omogoča,  da  se  primerno  odzovemo.

Posameznik z avtizmom ima lahko naslednje težave/razlike:

Hiposenzibilnost

•  Tesno se oprime drugih,

•  ima visok prag bolečine - temperatura/bolečina,

•  samopoškodovanje,

•  ima rad na sebi težke predmete.

Hipersenzibilnost

•  Dotik je lahko  bolečin neprijeten ter pogosto se umaknejo dotiku, kar lahko zelo vpliva na njihove odnose z drugimi,

•  ne marajo, da imajo karkoli na dlaneh ali stopalih (slačenje, sezuvanje),

•  težave pri česanju in umivanju las, zob, telesa nasploh

•  marajo samo določene vrste oblek ali tkanin.

"Ob  vsakem  dotiku  me  zaboli;  zdi  se  mi,  kot  da  gre  ogenj skozi  moje  telo."  -

Gillingham, G. (1995); stran 3

Okus

Poteka  skozi  kemične  receptorje  na  jeziku  in  nas  obvešča  o  različnih  okusih  – sladkem, kislem, grenkem, slanem in pikantnem. Posamezniki  imajo pogosto stroge diete,  ker  so  njihove  brbončice  tako  občutljive. 

 

Posameznik  z  avtizmom  ima  lahko naslednje težave/razlike:

Hiposenzibilnost

•  Imajo radi zelo pikantno hrano,

•  jedo tudi stvari, ki niso primerne/so lahko nevarne za uživanje – zemljo, travo, materiale.

Hipersenzibilnost

•  Nekateri okusi in vrste hrane so za njih premočni,

•  določene  strukture  povzročajo  nelagodje;  nekateri  otroci  jedo  samo  mehko hrano, na primer pire krompir ali sladoled.

 

Dodatne senzorne težave

Sinestezija

To  je  redko  stanje,  ločeno  od  avtizma,  za  katerega  nekatere  osebe  z  avtizmom pravijo, da ga imajo. To je takrat, ko pride do zmede v čutnih kanalih. Čutna izkušnja gre  skozi  en  sistem  in  pride  ven  iz  drugega  sistema.  Oseba  na  primer  sliši  zvok (sluh), ampak vidi barve (vid).

Predlogi strategij

Dobro razumevanje čutnega sveta oseb z avtizmom vam omogoča, da jih pomagate razviti se v bolj prijetnem okolju.

 

Naslednje ideje in strategije vam bodo pomagale, ko boste skušali ustvariti prijetno okolje za posameznika z avtizmom, da bi preprečili preobremenitev njegovih čutov.

 

Glavne točke, ki jih upoštevajte:

Zavedanje

Ker veste, da je nepravilno delovanje  čutov lahko razlog za težave, vedno preučite okolje.

Bodite ustvarjalni

Uporabite domišljijo in si izmislite pozitivne čutne izkušnje in/ali strategije.

 

Pripravite se

Posameznika vedno opozorite na možen čutni dražljaj, ki ga lahko doživijo, na primer

hrupni, natrpani prostori.

Senzorna terapija

Senzorna  terapija  vključuje  blago  izpostavljenost  različnim  čutnim  dražljajem.  Cilj terapije  je  okrepiti,  uravnotežiti  in  razviti  obdelovanje  čutnih  dražljajev  osrednjega živčnega sistema. Delacato (1974), ki je vpeljal koncept senzorne terapije, se je pri

terapiji osredotočil na pet glavnih  čutov – vid, okus, voh, sluh in tip. Delovni terapevti se še vedno osredotočajo na ta področja in vključijo ravnotežje in propriocepcijo, ko pripravljajo in načrtujejo urnik dejavnosti za posameznika.

 

Ideje za ravnotežje

Hiposenzibilnost

•  Spodbujajte jih k dejavnostim, ki jih pomagajo razviti ravnotežje – gugajoči se konj, vrtiljak, gugalnica, prevesna gugalnica.

 

Hipersenzitivnost

•  Razdelite dejavnosti na majhne korake, uporabite vizualne znake, kot so ciljna črta ali opozorila.

Ideje za propriocepcijo

Hiposenzitivnost

•  Postavite pohištvo ob robove sobe, da je gibanje lažje,

•  prilepite barvast trak na tla, da določite meje,

•  uporabite pravilo dolžine rok.

 

Hipersenzitivnost

•  povežite dejavnosti

•  table s trakovi.

Ideje za voh

Hiposenzitivnost

•  Uporabljajte izdelke z  močnim vonjem kot  nagrade in odvračanje od možnih neprimernih dražljajev z močnim vonjem (fekalije).

 

Hipersenzitivnost

•  Uporabljajte blage detergente ali šampone, vzdržite se nošnje parfumov, poskrbite, da je v okolju čimmanj vonjev.

 

Ideje za vid

Hiposenzitivnost

•  Omilite fluorescentno svetlobo z žarnico temne barve,

•  sončna očala,

•  uredite  delovno  okolje  v  razredu:  prostor  ali  mizo  z  visokimi  stenami  ali pregradami na obeh straneh, da preprečite vizualne 

    distrakcije od spredaj in s strani,

•  namestite zatemnitvene zavese.

 

Hipersenzitivnost

•  povečajte uporabo vizualnih znakov.

 

Ideje za sluh

Učenje slušne integracije

Na  začetku  80.  let  je  Dr.  Guy  Berard  ustvaril  napravo,  ki  preverja  in  uri  sluh posameznikov.  Pripadniki  te  smeri  verjamejo,  da  so  vedenja posledica  težav  s sluhom.  S  proizvajanjem  in  spreminjanjem  različnih  zvokov  lahko  naprava  uporabi svoje  zvočne  filtre, da  poveča  glasnost ne  da  bi  povzročila  nelagodje.  Cilj je  izuriti sluh  in  uravnotežiti  njegov  input.  Raziskave  o  tem  pristopu so  zelo  omejene. 

 

Terapija z glasbo

Koristi terapije z glasbo so bile dokazane in pogosto se uporablja pri posameznikih z avtizmom.  Terapija  z  glasbo  nudi  posameznikom  edinstveno  priložnost komuniciranja, interakcije in izražanja. Za dodatne informacije glejte kontakte/seznam

priporočene literature.

 

Hiposenzitivnost

•  Zapirajte  vrata  in  okna,  da  zmanjšate  zunanje  zvoke,  s  katerimi  se  morajo soočiti,

•  preden gredo v hrupen ali natrpan prostor jih pripravite,

•  čepki za ušesa,

•  MP3 predvajalnik,

•  uredite delovno okolje.

 

Hipersenzitivnost

•  Uporabljajte vizualne znake, da podprete verbalne informacije.

Ideje za tip

Hiposenzitivnost

•  Obtežene odeje,

•  spalne vreče.

 

Hipersenzitivnost

•  Otroku opozorite, da se ga boste dotaknili; vedno se mu približajte od spredaj,

•  zapomnite si, da je objem lahko boleč, ne tolažilen,

•  postopoma uvedite različne tkanine – imejte škatlo z materiali,

•  posamezniku  dovolite,  da  sam  dokonča  dejavnosti,  tako  uravnavajo  svojo občutljivost (na primer česanje in pranje las).

 

Senzorne sobe

Čutna  okolja  naj  bi  posameznikom  nudila  priložnost,  da  stimulirajo,  razvijajo  ali uravnotežijo svoje čute.

Predvsem so v šolah s prilagojenim oziroma posebnim programom ali bolnicah, zato je  dostop  precej  omejen.  Številne  družine  so  doma  prilagodile  sobo,  da  ustvarijo prostor za čutno stimulacijo ali ponovno napolnitev.

Sobe  ali  senzorni  prostori  lahko  imajo  različne  oblike,  lahko  so  beli,  temni, interaktivni, prilagojeni zvokom, namenjeni igri, lahko so vrt. Njihove glavne funkcije so zdravilne, izobraževalne in sproščujoče, vse v povezavi z razvojem.

Oprema v sobi je odvisna od vrste, funkcije in potreb posameznika, ki jo uporablja.

Za enkrat vemo za koristi senzornih sob samo iz osebnih izkušenj in opazovanj, saj je bilo zelo malo raziskav.

 

Primeri težav

Težava – možni senzorni razlogi - ideje

•  Izbirčnost pri  hranjenju  –  občutljivost  na  okus  ali  strukturo,  morda  ne  čuti  hrane  okoli ust –  počasi  uvedite  različne 

    strukture  okoli  posameznikovih  ust,  na  primer flanelo, zobno ščetko, različne vrste hrane, uvedite majhne porcije, spremenite

    strukturo  hrane,  na  primer  pretlačite  jo.  Spodbujajte  ga  k  dejavnostim,  ki vključujejo  usta,  na  primer  k  žvižganju,  pihanju 

    milnih  mehurčkov,  risanju  s slamico.

•  Žvečenje, tudi oblek in predmetov – morda ga to sprošča, uživa v dotiku stvari – gumijaste cevi, ki ne vsebujejo lateksa, slamice, trdi žvečilni gumiji (ohladite v hladilniku).

•  Umazanje – morda mu je všeč imeti strukturo v rokah ali je hipoobčutljiv na vonje - uvedite podobne materiale, kot so

    želatina, koruzna moka in voda in naj se otrok z njimi igra.

•  Zavrača  nošenje  določenih  oblek  –  ne  mara  strukture  ali  pritiska  na  svoji koži, obrača obleke, da ni videti šivov – odstranite

    etikete ali nalepke; dovolite mu, da nosi obleke,v katerih mu je udobno.

•  Težko  zaspi  –  morda  ima  težave  z  izključitvijo  čutov,  zlasti  vida  in  sluha  – namestite zatemnitvene zavese, dovolite otroku, da

    poslušaglasbo, da izloči zunanje zvoke, obtežene odeje.

•  Težko  se  skoncentrira  v  razredu  – morda  ima  preveč senzornih  distrakcij:

    - preveč hrupa  (pogovarjanje,  zvonci,  stoli  praskajo  po  tleh),  veliko  vizualnih dražljajev (ljudje, slike na zidovih), morda

      mu je neudobno držati pisalo v roki (trdo/mrzlo) –  postavite  ga  daleč od  vrat  in  oken,  s  pohištvom  ustvarite območje, 

      kjer  je  distrakcij manj,  če  je  možno,  ustvarite poseben  delovi kotiček,preizkusite različne strukture, da bo pisalo

      bolj udobno.

© 2016 by Svetovalnica za avtizem