Senzorna integracija
Pogosto nas kontaktirajo starši zaradi senzornih težav, ki jih imajo njihovi otroci z avtizmom. Čeprav so senzorne težave povsod priznane za značilnost avtizma, jih pri posameznikih pogosto spregledajo.
Tu so osnovne informacije glede senzorne integracije, primeri težav, ki jih posamezniki lahko imajo, in strategije, da jim pomagate. Glavni cilj je predstaviti senzorni svet ljudi z avtizmom.
Da lahko delujemo in sodelujemo v svetu, ki nas obkroža, moramo uporabljati svoje čute. Čuti nam omogočajo edinstvene izkušnje ter interakcijo z družbo in vključitev vanjo. Pomagajo nam razumeti okolje okoli nas in se odzivati znotraj njega. Imajo pomembno vlogo pri odločanju za dejanja v določeni situaciji. Pomislite, kaj se zgodi, ko se eden izmed čutov ali vsi čuti izostrijo ali sploh ne delujejo, kar se imenuje disfunkcija senzorne integracije. Tako je pri številnih osebah z avtizmom.
Vsakodnevne funkcije, ki se večini ljudi zdijo samoumevne, so za osebe z avtizmom lahko negativne in neprijetne izkušnje. Vedenje osebe z avtizmom je pogosto neposredni odziv na njihovo čutno izkušnjo. Zato je razumljivo, zakaj ustvarijo rituale ali imajo vedenja, ki stimulirajo dražljaje, kot so vrtenje, udarjanje in trkanje, ker jim to daje občutek, da imajo nadzor, in se počutijo varni v svojem edinstvenem svetu.
"Če doživim preobremenitev čutov, preneham delovati; doživim tako imenovano
razdrobitev... čudno je, kot da bi bila priklopljena na 40 televizijskih programov."
Kaj je senzorni sistem?
Da možgani pravilno delujejo, potrebujejo senzorne vnose, ki so hrana za možgane.
Obstajajo trije nivoji receptorjev, ki delujejo kot sprejemniki dražljajev in nam omogočijo pridobiti pomembne informacije o samem sebi in okolju :
-
Receptorji iz okolice (ekteroreceptorji), ki zaznavajo okus, voh, tip ter vidne in slušne dražljaje,
-
Receptorji iz mišično-skeletnega sistema in glave (proprioreceptorji), ki sprejmejo dražljaje preko kit, mišic in sklepov in nam podajo informacijo o položaju telesa v povezavi s prostorom,
-
Receptorji iz notranjosti telesa (interoreceptorji), ki delujejo nezavedno ter nam sporočijo lakoto, zaspanost, slabost, interno bolečino, potrebo po izločanju,…
Kaj je senzorna predelava?
Senzorika je avtomatski proces, pri katerem osmislimo (ali pa ne) informacije, ki jih sprejmemo iz okolja.
Otroci z avtizmom lahko preveč ali premalo reagirajo na senzorne dražljaje.
Težave na področju senzorne predelave se zato kažejo kot:
-
slabše reagiranje na dražljaj (npr. zdi se, kot da otrok ne sliši),
-
otopelost, odtujenost, odmaknjenost in mirovanje,
-
zmedenost pri spremembah rutin,
-
nereagiranje na bolečino,
-
slaba koordinacija gibov,
-
preobčutljivost na zvok, svetlobo, vonj, dotik, okus,
-
dajanje stvari v usta, ovohavanje, ogledovanje predmetov,
-
migetanje s prsti pred očmi,
Kaj je senzorna integracija?
Senzorna integracija je pristop, ki temelji na teoriji dr. A.Jean Ayres, delovne terapevtke in psihologinje.
Njena teorija je revolucionarna in originalna na področju delovne terapije. Teorija senzorne integracije opisuje kako nevrološki proces procesiranja in integriranja senzornih informacij iz telesa in okolja prispeva k emocijski regulaciji, učenju, vedenju in vključevanju v vsakodnevno življenje. Teorija senzorne integracije razloži, zakaj se posamezniki vedejo na določen način, načrtuje intervencijo tako, da naslavlja točno določene težave in predvideva, kako se bo vedenje po intervenciji spremenili.
Dr. Ayres je zapisala:
»Senzorna integracije je organizacija občutij za uporabo. Naši čuti nam dajejo informacije o fizičnem stanju našega telesa in o okolju okoli nas. Možgani morajo organizirati vsa naša občutja, če se želi oseba premikati, učiti in vesti na produktiven način.«
Teorija senzorne integracije nam pomaga pri razumevanju kako občutja vplivajo na učenje, socialno-emocionalni razvoj in nevrofiziološke procese, kot so motorična aktivnost, pozornost in nivo vzburjenja.
Intervencijski pristop po tej teoriji je klinični okvir za oceno stanja in intervencije pri osebah, ki imajo funkcionalne težave pri senzornem procesiranju.
Ljudje z disfunkcijo senzorne integracije imajo težave pri zaznavanju dotikov, vonja, sluha, okusa, vida, pri telesni koordinaciji in gibanju proti gravitaciji. Ob tem imajo lahko tudi težave pri gibanju, koordinaciji in zaznavanju, kje se nahaja njihovo telo glede na prostor, ki jih obdaja.
Disfunkcija senzorne integracije je zelo pogosta pri posamezniki z avtizmom in ADHD (motnje pozornosti s hiperaktivnostjo).
Raziskave so pokazale, da ima 95- 99 % oseb z avtizmom težave na področju senzorne predelave.
Ima Vaš otrok podobne težave kot deklica in deček na sliki?
Osrednji živčni sistem (možgani) obdela vse senzorne informacije, ki jih pošljejo različna čutila v telesu, in pomaga urediti, razvrstiti in razumeti informacije. Nato se odzove: to so lahko misli, občutki, motorični odzivi (vedenje) ali kombinacija naštetega. Po telesu imamo receptorje, ki zaznajo čutni dražljaj. Dlani in stopala vsebujejo največ receptorjev.
Večino časa je obdelovanje senzornih informacij samodejno.
Čute lahko razdelimo v šest kategorij. Te lahko razdelimo na dve glavni kategoriji: hipersenzibilnost - (preveliko občutljivost) in hiposenzibilnost (premajhno občutljivost).
Pomembno si je zapomniti, da pri nekaterih posameznikih težave/razlike "padejo" v obe kategoriji - oseba je lahko hkrati preveč občutljiva in premalo občutljiva za nek dražljaj (npr. njeno delovanje zmoti vsak najmanjši šum, glasbo pa posluša zelo na glas in z ušesom na zvočniku).
Ravnotežje
Organ za ravnotežje se nahaja v notranjem ušesu in nam sporoča informacije o položaju našega telesa v prostoru in njegovo hitrost, smer in gibanje, vse v zvezi z gravitacijsko silo. Pomaga nam ohranjati ravnotežje in držo.
Posameznik z avtizmom ima lahko naslednje težave/razlike:
Hiposenzibilnost
• Potreba po zibanju, vihtenju, vrtenju.
Hipersenzibilnost
• Težave pri dejavnostih, ki vključujejo gibanje,
• težave pri hitrem ustavljanju ali med dejavnostjo,
• slabost med vožnjo,
• težave pri dejavnostih, kjer glava ni v pokončnem položaju ali stopala niso na tleh.
Propriocepcija
Propriocepcija je sposobnost telesa, da prenese občutek položaja sklepa, interpretira dobljeno informacijo v CŽS (centralnem živčnem sistemu) in zavestno ali podzavestno odgovori na stimulus, tako da omogoči ustrezno izvajanje giba in vzdrževanje drže, kje se nahaja naše telo glede na okolico. Prav tako nas obvesti, kje so deli telesa in kako se premikajo.
Posameznik z avtizmom ima lahko naslednje težave/razlike:
Hiposenzibilnost
• bližina – preblizu drugim / nerazumevanje osebnega telesnega prostora,
• premikanje po prostorih – izogibanje oviram,
• zaletavanje v ljudi.
Hipersenzibilnost
• Težave pri fino-motoričnih spretnostih, ravnanju z majhnimi predmeti (gumbi, zavezovanje vezalk)
• obrne celo telo, da nekaj pogleda.
Voh
Poteka skozi kemične receptorje v nosu, nas obvešča o vonjih v naši neposredni bližini. Voh je čut, ki ga pogosto zanemarimo in pozabimo. Čeprav je prvi čut, na katerega se zanesemo.
Posameznik z avtizmom ima lahko naslednje težave/razlike:
Hiposenzibilnost
• nekatere osebe nimajo voha in ne zaznajo močnih dišav,
• nekatere osebe ovohavajo stvari.
Hipersenzibilnost
• voh je lahko izostren in zelo močan,
• težave na stranišču,
• odpor do ljudi odišavljenimi s parfumi, šamponi itd.
"Vonji kot so psi, mačke, dezodoranti in kreme za po britju so zame tako močni, da jih
ne prenesem, in parfumi me spravljajo ob pamet." Gillingham, G. (1995); stran 60
Vid
Padec svetlobe v očesno mrežnico, nam pomaga prepoznati predmete, ljudi, barve, kontraste in prostorske omejitve.
Posameznik z avtizmom ima lahko naslednje težave/razlike:
Hiposenzibilnost
• lahko vidijo stvari temnejše kot so, ne vidijo potez, obrisov,
• nekateri se osredotočijo na obrobni vid, ker je centralni vid zamegljen; drugi pravijo, da je glavni predmet povečan in stvari na
obrobju so zamegljene,
• slabo zaznavanje globine – težave pri metanju in lovljenju, nerodnost.
Hipersenzibilnost
• popačen vid - predmeti in svetle svetlobe lahko plešejo
• razdrobitev podob, kar je posledica preveč virov
• osredotočenost na določeno podrobnost (zrno peska) bolj prijetno kot gledanje neke celote.
"... bila je kot oseba, po kateri je noro poplesovala svetloba, zato je izgledala bolj lik
iz risanke kot človek. Dobrodošli v moji kuhinji, ki jo imenujem mučilnica, in spoznajte
mojo ženo, ki je 3D lik iz risanke." Gillingham, G. (1995); stran 51
Sluh
Nastaja v notranjem ušesu in nam sporoča informacije o zvokih v okolju. Najpogosteje opazimo prav težave s senzornim zaznavanjem slušnih informacij.
Posameznik z avtizmom ima lahko naslednje težave/razlike:
Hiposenzibilnost
• Zvoke lahko slišijo samo na eno uho, na drugo uho samo delno slišijo ali sploh ne slišijo,
• posamezniki lahko ne zaznajo določenih zvokov,
• so radi v natrpanih glasnih prostorih, kuhinjah, loputajo z vrati in predmeti.
Hipersenzibilnost
• Glasnost hrupa je lahko zvišana in drugi zvoki so popačeni in zmedeni,
• nesposobnost izločanja določenih zvokov – težave s koncentriranjem,
• lahko imajo nižji prag sluha, zato so posebej občutljivi na slušne dražljaje, na primer slišijo pogovore v daljavi.
Težave z ustreznim zaznavanjem slušnih informacij lahko neposredno vplivajo na sposobnost komuniciranja ter na ravnotežje osebe.
"Slišiš hrup v glavi? Razbija in kriči. Kot vlak, ki gre skozi tvoja ušesa." Powell, J.
in Gillingham, G. (1995); stran 41
Tip
Dotike občutimo na koži, največjem organu, in zaznava dotik, pritisk in bolečino ter nam pomagati razločiti temperaturo (vroče in mrzlo).
Tip je pomemben sestavni del pri socialnem razvoju. Pomaga nam oceniti naše okolje in nam omogoča, da se primerno odzovemo.
Posameznik z avtizmom ima lahko naslednje težave/razlike:
Hiposenzibilnost
• Tesno se oprime drugih,
• ima visok prag bolečine - temperatura/bolečina,
• samopoškodovanje,
• ima rad na sebi težke predmete.
Hipersenzibilnost
• Dotik je lahko bolečin neprijeten ter pogosto se umaknejo dotiku, kar lahko zelo vpliva na njihove odnose z drugimi,
• ne marajo, da imajo karkoli na dlaneh ali stopalih (slačenje, sezuvanje),
• težave pri česanju in umivanju las, zob, telesa nasploh
• marajo samo določene vrste oblek ali tkanin.
"Ob vsakem dotiku me zaboli; zdi se mi, kot da gre ogenj skozi moje telo." -
Gillingham, G. (1995); stran 3
Okus
Poteka skozi kemične receptorje na jeziku in nas obvešča o različnih okusih – sladkem, kislem, grenkem, slanem in pikantnem. Posamezniki imajo pogosto stroge diete, ker so njihove brbončice tako občutljive.
Posameznik z avtizmom ima lahko naslednje težave/razlike:
Hiposenzibilnost
• Imajo radi zelo pikantno hrano,
• jedo tudi stvari, ki niso primerne/so lahko nevarne za uživanje – zemljo, travo, materiale.
Hipersenzibilnost
• Nekateri okusi in vrste hrane so za njih premočni,
• določene strukture povzročajo nelagodje; nekateri otroci jedo samo mehko hrano, na primer pire krompir ali sladoled.
Dodatne senzorne težave
Sinestezija
To je redko stanje, ločeno od avtizma, za katerega nekatere osebe z avtizmom pravijo, da ga imajo. To je takrat, ko pride do zmede v čutnih kanalih. Čutna izkušnja gre skozi en sistem in pride ven iz drugega sistema. Oseba na primer sliši zvok (sluh), ampak vidi barve (vid).
Predlogi strategij
Dobro razumevanje čutnega sveta oseb z avtizmom vam omogoča, da jih pomagate razviti se v bolj prijetnem okolju.
Naslednje ideje in strategije vam bodo pomagale, ko boste skušali ustvariti prijetno okolje za posameznika z avtizmom, da bi preprečili preobremenitev njegovih čutov.
Glavne točke, ki jih upoštevajte:
Zavedanje
Ker veste, da je nepravilno delovanje čutov lahko razlog za težave, vedno preučite okolje.
Bodite ustvarjalni
Uporabite domišljijo in si izmislite pozitivne čutne izkušnje in/ali strategije.
Pripravite se
Posameznika vedno opozorite na možen čutni dražljaj, ki ga lahko doživijo, na primer
hrupni, natrpani prostori.
Senzorna terapija
Senzorna terapija vključuje blago izpostavljenost različnim čutnim dražljajem. Cilj terapije je okrepiti, uravnotežiti in razviti obdelovanje čutnih dražljajev osrednjega živčnega sistema. Delacato (1974), ki je vpeljal koncept senzorne terapije, se je pri
terapiji osredotočil na pet glavnih čutov – vid, okus, voh, sluh in tip. Delovni terapevti se še vedno osredotočajo na ta področja in vključijo ravnotežje in propriocepcijo, ko pripravljajo in načrtujejo urnik dejavnosti za posameznika.
Ideje za ravnotežje
Hiposenzibilnost
• Spodbujajte jih k dejavnostim, ki jih pomagajo razviti ravnotežje – gugajoči se konj, vrtiljak, gugalnica, prevesna gugalnica.
Hipersenzitivnost
• Razdelite dejavnosti na majhne korake, uporabite vizualne znake, kot so ciljna črta ali opozorila.
Ideje za propriocepcijo
Hiposenzitivnost
• Postavite pohištvo ob robove sobe, da je gibanje lažje,
• prilepite barvast trak na tla, da določite meje,
• uporabite pravilo dolžine rok.
Hipersenzitivnost
• povežite dejavnosti
• table s trakovi.
Ideje za voh
Hiposenzitivnost
• Uporabljajte izdelke z močnim vonjem kot nagrade in odvračanje od možnih neprimernih dražljajev z močnim vonjem (fekalije).
Hipersenzitivnost
• Uporabljajte blage detergente ali šampone, vzdržite se nošnje parfumov, poskrbite, da je v okolju čimmanj vonjev.
Ideje za vid
Hiposenzitivnost
• Omilite fluorescentno svetlobo z žarnico temne barve,
• sončna očala,
• uredite delovno okolje v razredu: prostor ali mizo z visokimi stenami ali pregradami na obeh straneh, da preprečite vizualne
distrakcije od spredaj in s strani,
• namestite zatemnitvene zavese.
Hipersenzitivnost
• povečajte uporabo vizualnih znakov.
Ideje za sluh
Učenje slušne integracije
Na začetku 80. let je Dr. Guy Berard ustvaril napravo, ki preverja in uri sluh posameznikov. Pripadniki te smeri verjamejo, da so vedenja posledica težav s sluhom. S proizvajanjem in spreminjanjem različnih zvokov lahko naprava uporabi svoje zvočne filtre, da poveča glasnost ne da bi povzročila nelagodje. Cilj je izuriti sluh in uravnotežiti njegov input. Raziskave o tem pristopu so zelo omejene.
Terapija z glasbo
Koristi terapije z glasbo so bile dokazane in pogosto se uporablja pri posameznikih z avtizmom. Terapija z glasbo nudi posameznikom edinstveno priložnost komuniciranja, interakcije in izražanja. Za dodatne informacije glejte kontakte/seznam
priporočene literature.
Hiposenzitivnost
• Zapirajte vrata in okna, da zmanjšate zunanje zvoke, s katerimi se morajo soočiti,
• preden gredo v hrupen ali natrpan prostor jih pripravite,
• čepki za ušesa,
• MP3 predvajalnik,
• uredite delovno okolje.
Hipersenzitivnost
• Uporabljajte vizualne znake, da podprete verbalne informacije.
Ideje za tip
Hiposenzitivnost
• Obtežene odeje,
• spalne vreče.
Hipersenzitivnost
• Otroku opozorite, da se ga boste dotaknili; vedno se mu približajte od spredaj,
• zapomnite si, da je objem lahko boleč, ne tolažilen,
• postopoma uvedite različne tkanine – imejte škatlo z materiali,
• posamezniku dovolite, da sam dokonča dejavnosti, tako uravnavajo svojo občutljivost (na primer česanje in pranje las).
Senzorne sobe
Čutna okolja naj bi posameznikom nudila priložnost, da stimulirajo, razvijajo ali uravnotežijo svoje čute.
Predvsem so v šolah s prilagojenim oziroma posebnim programom ali bolnicah, zato je dostop precej omejen. Številne družine so doma prilagodile sobo, da ustvarijo prostor za čutno stimulacijo ali ponovno napolnitev.
Sobe ali senzorni prostori lahko imajo različne oblike, lahko so beli, temni, interaktivni, prilagojeni zvokom, namenjeni igri, lahko so vrt. Njihove glavne funkcije so zdravilne, izobraževalne in sproščujoče, vse v povezavi z razvojem.
Oprema v sobi je odvisna od vrste, funkcije in potreb posameznika, ki jo uporablja.
Za enkrat vemo za koristi senzornih sob samo iz osebnih izkušenj in opazovanj, saj je bilo zelo malo raziskav.
Primeri težav
Težava – možni senzorni razlogi - ideje
• Izbirčnost pri hranjenju – občutljivost na okus ali strukturo, morda ne čuti hrane okoli ust – počasi uvedite različne
strukture okoli posameznikovih ust, na primer flanelo, zobno ščetko, različne vrste hrane, uvedite majhne porcije, spremenite
strukturo hrane, na primer pretlačite jo. Spodbujajte ga k dejavnostim, ki vključujejo usta, na primer k žvižganju, pihanju
milnih mehurčkov, risanju s slamico.
• Žvečenje, tudi oblek in predmetov – morda ga to sprošča, uživa v dotiku stvari – gumijaste cevi, ki ne vsebujejo lateksa, slamice, trdi žvečilni gumiji (ohladite v hladilniku).
• Umazanje – morda mu je všeč imeti strukturo v rokah ali je hipoobčutljiv na vonje - uvedite podobne materiale, kot so
želatina, koruzna moka in voda in naj se otrok z njimi igra.
• Zavrača nošenje določenih oblek – ne mara strukture ali pritiska na svoji koži, obrača obleke, da ni videti šivov – odstranite
etikete ali nalepke; dovolite mu, da nosi obleke,v katerih mu je udobno.
• Težko zaspi – morda ima težave z izključitvijo čutov, zlasti vida in sluha – namestite zatemnitvene zavese, dovolite otroku, da
poslušaglasbo, da izloči zunanje zvoke, obtežene odeje.
• Težko se skoncentrira v razredu – morda ima preveč senzornih distrakcij:
- preveč hrupa (pogovarjanje, zvonci, stoli praskajo po tleh), veliko vizualnih dražljajev (ljudje, slike na zidovih), morda
mu je neudobno držati pisalo v roki (trdo/mrzlo) – postavite ga daleč od vrat in oken, s pohištvom ustvarite območje,
kjer je distrakcij manj, če je možno, ustvarite poseben delovi kotiček,preizkusite različne strukture, da bo pisalo
bolj udobno.